Pismo Jeana Vanierja prijateljem - September 2010

28/09/2010

Dragi prijatelji,

Lastovke so odletele. Gnezdo je prazno. Vsak dan tukaj v Orvallu sem prihajal gledat te tri, štiri drobne lastovke v njihovem gnezdu. Dan za dnem jih je mama lastovka s svojim velikim kljunom pitala in mali so rasli. Vse bolj neudobno jim je postajalo, ko so se stiskali in prerivali drug ob drugem v gnezdu. Ko je prišel čas, so mladički začeli letati, ne da bi jih bili starši tega poprej učili – tako je v naravi. Let svobode. Potem so lastovke odšle, gnezdo je prazno in kaže, da se bodo kasneje odselile pod afriško sonce. Naslednjo pomlad bodo nazaj in graditi bodo začeli svoja gnezda. Takšno je življenje. Rodimo se, rastemo, potujemo, gradimo svoje domove, posredujemo življenje, mladi odidejo in potem poletimo nebu naproti, nekim drugim nebesom naproti. Read...